V sedmih korakih do vaše naravne hiške
1. Razmišljajte dolgoročno
Bodite pogumni in si upajte več! Sreča spremlja pogumne!
Večina se nas precenjuje v tem kaj lahko naredimo v enem letu in podcenjuje v tem kar lahko naredimo v desetih letih!
Hiša je velika in pomembna stvar, ki jo delamo večinoma samo enkrat v življenju. Torej, kje se vidimo čez nekaj let, čez 20 let, čez 40 let? Kako, kje bi rad/a živel/a?
2. Izbira parcele
Pred izbiro parcele se pozanimajte o tem kaj, kako in pod kakšnimi pogoji je na njej možno graditi. Na občini naročite Lokacijsko informacijo, v kateri so napisani vsi ti podatki. Na tej točki lahko že poiščete pomoč strokovnjaka, arhitekta. Če ugotovite, da je na parceli dovoljena gradnja hiše, ki si jo vi želite, potem lahko greste v nakup parcele. Po nakupu pazite, da se vpišete kot novi lastnik v Zemljiško knjigo. Pri izbiri parcele je potrebno biti pazljiv še na vrsto stvari: možnost komunalne oskrbe (dovoz, vodovod, elektrika…), če še ni zagotovljena, možnost poplav, osončenost parcele, plazljivost terena, vetrovi, bližina glavnih elektro daljnovodov, morebitne hipoteke, plombe na parceli… Izplača se povprašati sosede glede posebnosti in potencialnih slabosti parcele.
3. Gradbeno dovoljenje, DGD (dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja)
Na tej točki boste potrebovali strokovnjaka z licenco (arhitekt), ki vam bo pripravil projektno dokumentacijo.
Proces pridobivanja gradbenega dovoljenja poteka po naslednjih točkah:
3.a. Premislite pri sebi, pogovorite se z bližnjimi, kakšno hišo ali objekt bi radi zgradili in potem pokličite arhitekta.
3.b. Arhitektu predstavite vse svoje želje in ga vprašajte, kar vas še zanima. Arhitekt vam bo na podlagi tega izdelal Idejno zasnovo, v kateri je vidna razporeditev in velikost prostorov, etažnost, fasade, perspektivni pogledi, materiali itd., vse to z namenom, da si lažje predstavljate, kako bo vaša hiša izgledala in funkcionirala. Idejna zasnova se ob asistenci arhitekta lahko dopolnjuje, saj je to faza v kateri se lahko igramo in preizkušamo razne variante. Na papirju je to precej lažje, kot potem, ko se že gradi. Ko se uskladimo glede Idejne zasnove, gremo lahko dalje.
Arhitekt vam bo potem predstavil postopek pridobitve gradbenega dovoljenja in vas vodil skozi proces.
Ta proces ponavadi vsebuje:
– geodetski posnetek obstoječe parcele, ki vam ga pripravi geodet,
– idejno zasnovo (koncept, tlorisi, 3D predstavitev), ki vam jo pripravi arhitekt,
– lahko vsebuje tudi dodatne elaborate, če so zahtevani s strani pristojnih institucij, kot npr. geološko poročilo…
– pridobivanje projektnih pogojev (lahko pridobiva naročnik sam, ali po dogovoru arhitekt),
– pridobivanje mnenj/soglasij (lahko pridobiva naročnik sam, ali po dogovoru arhitekt),
– plačilo komunalnega prispevka (plača občini naročnik),
– vložitev vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja na Upravni Enoti (lahko vloži naročnik sam, ali po dogovoru arhitekt).
4. Projekt za izvedbo, PZI
V projektu za izvedbo se izdelajo vsi potrebni načrti z detajli in s popisi del, ki so potrebni za gradnjo.
Priporočam, da si vzamete za obdobje projektiranja vsaj pol leta do leto časa. Če preveč hitimo, se začnejo pojavljati težave, dodatni stroški, popravljanje, nezadovoljstvo s projektom… V kolikor boste pred gradnjo potrebovali še čas za sušenje lesa, pa prištejte še to zraven. Tako vidimo, je potrebno začeti s projektiranjem leto ali več pred začetkom nameravane gradnje.
5. Gradnja
Po pridobitvi in pravnomočnosti gradbenega dovoljenja, ter po izdelavi PZI in prijavi gradnje na Upravni Enoti, lahko začnete z gradnjo. Lahko gradite tudi v lastni režiji. V tem primeru ste vi izvajalec in prevzamete odgovornost izvajalca, kot določeno po zakonih in predpisih. Med gradnjo boste potrebovali tudi nadzornika, ki bo za vas nadziral, da se gradnja izvaja strokovno in skladno s projektom.
6. Uporabno dovoljenje
Po končani gradnji vam arhitekt naredi PID (Projekt izvedenih del). V PID-u se vriše in prikaže vse morebitne spremembe od projekta DGD in PZI. Morebitne spremembe morajo biti znotraj zakonskih toleranc, v nasprotnem primeru je potrebna sprememba gradbenega dovoljena. V kolikor med gradnjo pa ni prišlo do sprememb od projekta, pa se napiše samo izjava. PID se naredi na podlagi geodetskega načrta izvedenega stanja. Na podlagi uporabnega dovoljenja, dobite za vašo novo hišo tudi hišno številko. S tem je gradnja zaključena.
7. Veselo, zdravo in polno bivanje v vaši novi naravni hišici!!!
Za vse informacije o projektiranju ali svetovanju se lahko obrnete na:
PETER RIJAVEC – arhitekt
univ. dipl. inž. arh. ZAPS 1491
izdelava projektne dokumentacije, pridobivanje projektnih pogojev, soglasij in gradbenega dovoljenja, zunanja ureditev, notranja oprema, strokovno svetovanje,
Peter Rijavec – arhitekt
Preglov trg 12,
1000 Ljubljana
Slovenija
tel/phone: +386 (0)31 546 424
e-mail: peter.rijavec77@gmail.com
Več podatkov o meni, mojem dosedanjem delu, najdete na strani rijavecarhitektura.si oz. na spodnjih povezavah:
https://www.rijavecarhitektura.si/vrtec-v-ribnici/ (lesena gradnja)
https://www.rijavecarhitektura.si/hisa-lukacevci/ (naravna gradnja iz slamnatih bal)
https://www.rijavecarhitektura.si/hisa-velika-loka-pri-grosupljem/ (naravna gradnja iz konoplje)
https://www.rijavecarhitektura.si/hisa-zg-senica-pri-medvodah/ (naravna gradnja iz slamnatih bal)
https://www.rijavecarhitektura.si/hisa-skofja-loka/ (naravna gradnja iz slamnatih bal)
https://www.rijavecarhitektura.si/vikend-kapla/ (naravna gradnja iz konoplje)
Naravna hiška 